Pojav kartic

Plačilne kartice ali plastični denar so se, glede na vse novosti, ki jih doživljamo v zadnjih dveh dekadah, še posebej intenzivno pa zadnja leta,  v svetu pojavile že zelo zgodaj, »davnega« leta 1950. Zaradi njihovih očitnih prednosti, število izdanih kartic v svetu nenehno narašča in je danes že preseglo 1,672 mrd (Vir: VISA). V Sloveniji smo jih začeli uporabljati že v 60. letih, resničen razmah pa so doživele v zadnjem desetletju, ko so na trgu začeli delovati tudi domači izdajatelji in ponudniki kartic. Tako je danes v Sloveniji v uporabi že preko 2,5 mio kartic (po podatkih Banke Slovenije jih je bilo do 31.3.2000 že 1.917.160). 

V čem je čar poslovanja s karticami? Vsekakor v tem, da nam omogoča poravnavanje obveznosti brez gotovine ali zamudnega pisanja čekov, da nam v denarnici ni potrebno prenašati bolj ali manj zajetnih šopov bankovcev, odpadejo tudi problemi z drobižem, da bi poravnali znesek, ki se ne konča z okroglo številko in tudi problemi, kako priti do denarja, ko so bančne ustanove zaprte. Nekatere plačilne kartice nam omogočajo nakupe ali dvige gotovine tudi, ko na svojem računu začasno nimamo dovolj denarja, z nekaterimi pa lahko na preprost način najamemo kredit.

Vrste kartic

Plačilnih kartic je več vrst, ločiti pa se jih da po različnih kriterijih. Glede na to, da pri razvrstitvi in predstavitvah posameznih plačilnih kartic uporabljamo različne termine, jih na tem mestu na kratko pojasnjujemo.

Glede na izdajatelje se da plačilne kartice ločiti na:

• bančne kartice (izdajajo jih banke - v Sloveniji: večina bank)
• podjetniške kartice (izdajajo jih podjetja - v Sloveniji: večja trgovska podjetja)
• partnerske kartice (izdajajo jih podjetja v sodelovanju z bankami – v Sloveniji: MERKUR, ADRIA AIRWAYS, DELO, NAMA in druge)
• licenčne kartice (izdajajo jih banke ali podjetja v sodelovanju s podjetji v tujini, ki so nosilci kartic – v Sloveniji: kartice Eurocard/Mastercard, Visa, Diners, American Express)

Glede na funkcijo, ki jo plačilne kartice opravljajo ločimo na:

• predplačne kartice (lahko jih v naprej kupimo in po izrabi zavržemo - telefonske kartice ali pa jih v naprej napolnimo in jih nato uporabimo za plačevanje različnih storitev - telefon, parkirnina, cestnina, avtobusni prevoz)
• debetne kartice (kartice, vezane na tekoči račun,  kjer nas izdajatelj kartice za nakup blaga oz. storitve oz. za dvig gotovine obremeni takoj – npr. BA in MAESTRO) 
• kreditne kartice oz. kartice z odloženim plačilom (izdajatelj kartice nas obremeni s stroški nakupov oz. dvigi gotovine samo enkrat v mesecu, do plačila pa nas izdajatelj kreditira – primeri kartic: ACTIVA, VISA, EC/MC, DINERS CLUB)
• posojilne kartice (izdajatelji - banke oz. podjetja - nam z njimi omogočajo nakupe ali porabo gotovine na obročno odplačevanje – npr. posojilna KARANTA, posojina VISA ).

Danes je vse več kartic kombiniranih, saj združujejo več kot le eno funkcijo.

Poslovanje s karticami

Plačilne kartice v najširšem pomenu nudijo dve temeljni storitvi:

• dvig gotovine in
• nakup blaga in storitev.

Dvig gotovine je v Sloveniji mogoče opraviti na bankah, izdajateljicah kartic, na poštah in prodajnih mestih z oznako «gotovina« ter na bankomatih z oznakami kartic, ki jih uporabljamo. V Sloveniji je največ avtomatov mreže BA in sicer že več kot 838.

Katere storitve lahko opravimo na bankomatih:

Doma:	V tujini:
dvig gotovine z BA dvig gotovine z Eurocard in VISA karticami vpogled v stanje na TR vstavitev ovojnice (v kateri je lahko gotovina, položnica, ali oboje skupaj) predplačilo storitev v mobilnih omrežjih Debitel, Mobitel in SiMobil	dvig gotovine dvig gotovine z Eurocard, Visa, American Express, Diners, JCB in še drugimi karticami vpogled v stanja na računih depozit zahtevek za zvišanje limita prenos sredstev med računi plačilo 'položnic' izdajo osebnih čekov internet storitve nakup vstopnic nakup poštnih znamk - HIT leta 1998 v ZDA nekatere druge storitve

Pregled bankomatov, ki jih lahko uporabljamo doma in v svetu:

Uporaba vaše kartice na bankomatih v tujini	Pregled seznamov BA v nekaterih bankah	Kaj nam nudi nacionalni operater mreže bankomatov
EUROCARD-MASTERCARD	NOVA LB D.D.	BANKART
VISA	ABANKA D.D.
AMERICAN EXPRESS	SKB BANKA D.D.
DINERS	NOVA KBM D.D.
CIRRUS-MAESTRO	BANKA KOPER
EU ali VISA	BANKA CELJE
	DOLENJSKA BANKA
	PBS

Bankomati so nam voljo 24 ur dnevno, vse dni v letu. Poleg bankomatov BA mreže, na katerih lahko dvigujemo gotovino in se seznanimo s stanjem na našem računu, lahko na bankomatih, ki so v lasti posameznih bank, opravimo še vrsto dodatnih storitev kot: plačevanje položnic, polog gotovine, nakup telefonskih kartic in podobno. Banke in družbe, izdajateljice licenčnih kartic (EUROCARD/MASTERCARD, VISA, DINERS), imajo svoje bankomate, na katerih lahko dvigujejo gotovino vsi, ki imajo ustrezne kartice, torej tudi tujci.

Uporaba bankomatov je razmeroma preprosta, slediti je potrebno navodilom, ki nas vodijo skozi postopek posamezne storitve. Pri tem postopku je zlasti pomembno, da vnesemo v bankomat pravilno osebno številko (PIN kodo), ki nam jo je določil izdajatelj in poslal v zaprti ovojnici, ter da upoštevamo omejitve glede višine zneska gotovine, ki ga lahko dnevno dvignemo na bankomatu.

Najvišji dnevni dvig v sistemu BA trenutno znaša od 15.000 -  50.000 SIT (višine dvigov določajo posamezne banke) lahko pa tudi več, če nam je banka odobrila višji dnevni limit. Lastniki mednarodnih kartic lahko dvigujejo denar tudi v tujini, seveda po pravilih in postopkih družb, ki nudijo posamezne plačilne kartice, poleg tega pa ima vsako bankomatsko omrežje lastne omejitve in so lahko od države do države različne. O višini možnih dvigov, stroških teh dvigov, razširjenosti posameznih mednarodnih kartic si lahko preberete pri predstavitvi posameznih mednarodnih plačilnih kartic (EuroCard – MasterCard, Visa, Diners, American Express).

Pri uporabi bankomatov doma in v tujini je pomembno tudi to, da smo pazljivi pri vnosu PIN kode, saj nam bankomat po trikratni zaporedni pomoti kartico zadrži. Ko se nam to zgodi, moramo  čimprej v našo enoto banke, da pojasnimo kako je do dogodka prišlo in banka nam bo kartico vrnila. V tujini v takih primerih obiščemo banko, lastnico bankomata in poizkušamo pojasniti, kako je do dogodka prišlo. Običajno pa nam banka kartice ne vrne, razen v primeru, da je do zadržanja kartice prišlo zaradi okvare bankomata. Pomembno je tudi vedeti, da lahko bankomat zadrži  kartico tudi zaradi poškodb kartice (razmagnetenje, fizične poškodbe).

Rast števila bankomatov v Sloveniji iz leta v leto narašča:

Leto	Število BA
1997	393
1998	612
1999	757
2000/1	768
2000/2	787
2000/3	838

Vse bolj pogosta je tudi uporaba bankomatov:

Leto	Število dvigov (v 000)
1997	18.615
1998	27.934
1999	34.515
2000/1	9.248
2000/2	10.544
2000/3	10.306

Koliko denarja v povprečju dvigamo naenkrat

Leto	Povprečni dvig
1997	6.830 SIT
1998	8.019 SIT
1999	8.916 SIT
2000/1	9.201 SIT
2000/2	10.064 SIT
2000/3	10.929 SIT

Nakupe na prodajnih mestih opravljamo s kartico preko POS (Point of Sale) terminalov ali preko ročnih strojčkov. Medtem ko zadnji praktično izginjajo iz  poslovanja, pa POS-i nudijo ugoden  način plačevanja, ki je precej varen tudi za prodajalca oz. za izdajatelja kartice, saj se vsaka transakcija preveri na STOP listi, obenem pa se opravi še identifikacija uporabnika in ugotovi njegova plačilna sposobnost. Pri ročnih odtisih kartic se preverjanje na STOP listi opravi fizično, enako tudi identifikacija, kontrola plačilne sposobnosti uporabnika pa se opravi lahko le po telefonu, kar je zamudno.

POS tehnologija

POS (point of sale) tehnologija predstavlja avtomatski prenos oz. izmenjavo podatkov prek terminala, ki je nameščen na prodajnem mestu, do računalnika v banki, ob uporabi javnega omrežja.

POS terminali so namenjeni prodajnim mestom, ki v plačilo sprejemajo plačilne kartice. Prodajno mesto sklene z banko pogodbo o uporabi in najemu POS terminalov. Znesek mesečne najemnine znaša od 2.000 Sit do 4.000 Sit, odvisno od prometa na prodajnem mestu, pri čemer prodajna mesta z večjim prometom plačujejo manjše najemnine. Nekatere banke (Dolenjska banka) zaračunavajo za POS terminale fiksno najemnino (40 DEM).

Prednosti, ki jih POS tehnologija nudi prodajnim mestom:

• Avtomatska kontrola veljavnosti kartice
• Preverjanje, ali se kartica nahaja na STOP listi, se izvaja računalniško
• Avtomatska avtorizacija
• Izpisovanje potrdil o nakupu
• Terminal samodejno natisne potrdilo o nakupu
• Podpis na potrdilu nadomešča PIN kodo
• Sprejemanje kartic različnih izdajateljev
• Trenutno je možno poslovanje s karticami Activa,LB, Activa/Eurocard/Mastercard, Activa Maestro, Karanta, Eurocard, Visa, American Express, Diners in Mercator
• Enostaven zaključek poslovanja
• Ni več dolgotrajnega seštevanja potrdil o nakupu in pisanja specifikacij
• Z enostavnim pritiskom na tipko se izpišejo zbirne vsote po različnih karticah

Odpadejo vse fizične povezave z banko - nič več poti ali pošiljanja dokumentov. Vse se začne in zaključi prek komunikacije med terminalom in osrednjim računalnikom. Obračun prometa med trgovcem, banko in imetnikom kartice poteka nevidno.

Ob nakupu na prodajnem mestu se po vložitvi kartice v POS terminal vzpostavi zveza preko servisnega centra z računalnikom izdajatelja kartice. Opravi se identifikacija in ugotovi plačilno sposobnost kupca. V kolikor podatki o lastništvu in veljavnosti kartice ter podatki o zadostnih sredstvih na računu uporabnika pokažejo odstopanja, POS terminal kartice ne sprejme in nakupa ni mogoče opraviti. Če so podatki ob transakciji primerni, POS terminal izpiše potrdilo o nakupu, katerega mora uporabnik podpisati. Nakup večjih vrednosti z običajnimi karticami prodajalci posebej avtorizirajo.

Isti podatki kot na potrdilu se registrirajo tudi v servisnem centru. Ob določeni uri, običajno pa enkrat dnevno in v nočnem času, servisni center pošlje prodajnemu mestu rekapitulacijo vseh transakcij tistega dne, ločeno po vrstah kartic in izdajateljih. Plačila za opravljene transakcije opravijo izdajatelji kartic v pogodbenih rokih, običajno dvakrat ali trikrat mesečno, razen pri plačilih z debetno kartico, kjer se nakazila opravijo v 2 dneh po transakciji.

Banka si pri nakazilih zadrži določen odstotek provizije kot nadomestilo za izvajanje plačilnega prometa. Provizija je pri različnih podjetjih različna in znaša od 2 do 5 odstotkov, odvisno od obsega poslovanja, vrste blaga oziroma storitev, ki se plačujejo s karticami ter vrste kartic. Tako znaša provizija za BA Maestro kartico 2 odstotka, za Activo okrog 3 odstotke in za ostale kartice od 4 do 5 odstotkov. Običajno plačujejo večja podjetja z več transakcijami nižjo provizijo.

Postopki uporabe POS terminalov v tujini so enaki postopkom v Sloveniji, pri čemer se transakcije opravljajo preko tujih servisnih centrov, ki pa so prav tako elektronsko povezani z računalniki pri izdajateljih kartic. Pri nakupih v tujini je potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih določijo kartične družbe. Tako je dnevni nakup v tujini omejen do $2.000 in tedensko do $5.000, posamezni nakup pa na $1.500.

V Sloveniji je bilo po podatkih Banke Slovenije do 31.3.2000 že 20.305 prodajnih mest opremljenih z elektronskimi terminali POS.

Njihovo število se še vedno povečuje:

Leto	POS terminali
1997	6.200
1998	11.391
1999	15.287
2000/1	16.127
2000/2	18.677
2000/3	20.306

Povečuje se tudi število nakupov:

Leto	nakupi preko POS (v 000)
1997	15.228
1998	28.230
1999	38.149
2000/1	10.691
2000/2	12.146
2000/3	11.040

Tudi vrednost posameznega nakupa je vse večja:

Leto	Slovenija	Tujina
1998	4.800 SIT	17.713 SIT
1999	5.084 SIT	19.039 SIT
2000/1	5.574 SIT	19.731 SIT
2000/2	5.496 SIT	18.613 SIT
2000/3	6.422 SIT	16.416 SIT

Uporaba kartic v Sloveniji

Prva plačilna kartica v Sloveniji je bila American Express, ki smo jo začeli uporabljati že leta 1968. Kasneje se ji je pridružila še Diners Club kartica in nato še Eurocard. Vse to so bile licenčne kartice in že dobro uveljavljene v svetu. Večji razmah plačilnih kartic pa v Sloveniji zaznamo šele v zadnjem desetletju, ko se ob tujih licenčnih (AM/EX, EC/MC, VISA, DINERS CLUB) pojavijo že tudi prve domače kartice (ACTIVA, KARANTA). Število kartic v Sloveniji pa je najbolj naraslo z izdajo debetnih kartic leta 1968, ko se je število vseh kartic skoraj podvojilo.

Število kartic v Sloveniji  v 1. kvartalu 2000

Vrsta	domače	tuje
kreditne	405.030	276.627
debetne	1.073.345	---

V zadnjih letih se je zaradi povečevanja debetnih kartic povečevalo tudi število bankomatov:

Leto	število BA	transakcije
1997	393	17.280
1998	612	27.934
1999	757	34.515
2000(1,2)	787	18.677

Zaradi povečanja števila vseh izdanih kartic, se je povečal tudi kartični promet na prodajnih mestih, s tem pa tudi število POS terminalov.

Leto	število POS	transakcije
1997	6.200	15.228
1998	11.391	28.230
1999	15.287	38.149
2000(1,2)	18.677	12.146

Konec leta 2000 je bilo v Sloveniji izdanih 326 kreditnih in 810 debetnih kartic na 1.000 prebivalcev. Največkrat so uporabljene kartice z odloženim plačilom in z njimi je bilo v letu 2000 ustvarjeno kar 88% vsega kartičnega prometa. Domače kartice za 46% prednjačijo pred licenčnimi, bančne za 86% pred podjetniškimi, osebnih pa je petkrat več kot poslovnih. Podobna razmerja so tudi pri številu plačil, po vrednosti plačil pa domače za 30% presegajo licenčne, osebne pa poslovne za 7 krat. Imetniki kartic v Sloveniji pri posameznem plačilu zapravijo v povprečju 5.000 SIT, slovenski imetniki licenčnih kartic v tujini zapravijo v povprečju trikrat več. Tujci pa pri nas pustijo okrog 15.000 SIT na vsako transakcijo.

Uporaba kartic v svetu

Prve plačilne kartice so se v svetu pojavile že v 50. letih, najprej v Ameriki in nato v Evropi. Njihovo število pa je znatno poraslo šele v sredini 60. let, ko so dobile večji razmak Eurocard in Mastercard ter Visa kartice. Od tedaj je njihovo število v stalnem vzponu. Slovenskemu kartičnemu trgu je precej podoben nemški, na katerem prevladujejo kartice z odloženim plačilom, čeprav po številu izdanih prevladujejo debetne. Nasprotno pa v anglosaksonskem modelu kartic z odloženim plačilom ne poznajo, tam prevladujejo debetne kartice. V svetovnem merilu je prevladajoča kartica VISA, sledi ji Eurocard/Mastercard, nato American Expres in za tem še druge.

Število izdanih kartic konec leta 2000

Vrsta	Število kartic
VISA	1 miljarda
EC/MC	370 miljonov
AM/EX	217 miljonov
Ostale	85 miljonov

Najbolj razširjena kartica je VISA. Ta je v letu 2000 imela 21 miljard transakcij na 620.000 bankomatih in 19 miljonih prodajnih mestih. Povprečna letna rast števila kartic in transakcij je 18%. Z VISA karticami je bilo v letu 2000 opravljeno kar 50% vseh internetnih nakupov.

Podobno rast dosegajo tudi kartice Eurocard/Mastercard ter Maestro. S temi karticami so izdajatelji imeli v letu 2000 nad 9 milijard transakcij na preko 12 milijonih prodajnih mesti in 460.000 bankomatih.

Izdajatelji kartic Eurocard/mastercard in VISA se že od sredine devetdesetih let intenzivno trudijo pri iskanju izboljšav, ki bi zagotovile karticam večjo uporabnost, predvsem pa varnost.

Katero kartico izbrati

Na našo odločitev o izbiri kartice vplivajo predvsem naslednji kriteriji:

Lokacija izdajatelja kartic

Uporabne lastnosti kartic

Stroški

Posebne ugodnosti:

Zaradi konkurence med izdajatelji kartic in posledične težnje po pridobitvi čimvečjega števila uporabnikov, izdajatelji kartic ponujajo uporabnikom vrsto dodatnih ugodnosti, ki naj bi vplivale na odločitev o nabavi kartice. Med take ugodnosti lahko štejemo:

nezgodno zavarovanje imetnika kartice za primer smrti ali invalidnosti. Zavarovalne vsote za take primere se med izdajatelji razlikujejo. Enako različna je tudi ponudba dodatnih storitev za imetnike bonitetnih kartic, ki jih  pri nekaterih (zlate kartice), poleg večjega obsega storitev, lahko koristijo tudi družinski člani

višina limitov: nekateri izdajatelji za svoje kartice ne nudijo limitov, pri drugih (LB) je višina limita le 2,5 kratnik prilivov na tekoči račun, pri nekaterih pa znaša limit tudi 5 in večkratnik vseh  mesečnih prilivov

možnost pridobitve enkratne prekoračitve sredstev na tekočem računu: to nam  pride prav ob večjih enkratnih nakupih ali ko smo v tujini

kreditiranje in odložitev plačila: na izbiro kartice vsekakor vpliva ugodnost kreditiranja kartičnih nakupov ali nakupov z odloženim plačilom. Na osnovi tega se odločamo med debetno in kreditno kartico. Pri tem upoštevamo tudi višino obrestnih mer, ki jih imajo izdajatelji, višino provizij za posamezne storitve in višino članarine za kartico. Včasih je za odločitev o nabavi kartice tudi pomembno, ali izdajatelj nudi limit na osnovi naših prilivov na tekoči račun, ali pa določi znesek koriščenja neodvisno od prilivov (posojilne kartice EUROCARD in KARANTA)

ostale posebne ugodnosti: nekateri izdajatelji kartic ponujajo svojim uporabnikom dodatne bonitete v obliki popustov pri nakupih blaga in storitev  na določenih prodajnih mestih, sodelovanje v nagradnih igrah in podobno (MERCATOR, PETROL, MERKUR, DELO, ADRIA AIRWAYS). Da bi lahko  eno kartico uprabljato več oseb, večina bank ponuja tudi družinske kartice, kar  prav tako vpliva na ugodnost naših kartičnih storitev. Izdajatelji nudijo ugodnosti tudi dijakom in študentom pri finančnem poslovanju s kartico.

Uporaba kartic se vsekakor izplača

Plačilne kartice danes predstavljajo ugoden način poslovanja in se zato hitro širijo, nove funkcije uporabe pa jim koristnost le še povečujejo. V našem pregledu vam predstavljamo vse pomembne kartice, ki jih je v tem trenutku mogoče dobiti v Sloveniji. Izbira je resnično pestra, na vas pa je, da si to ponudbo ogledate in izberete tisto plačilno kartico, ki vaši poslovni naravnanosti najbolj ustreza. Radi bi vas še enkrat opozorili na to, da je v vsakem dobrem tudi nekaj pasti, na katere moramo biti pozorni, preden je prepozno. Pazljivo hranjenje plačilnih kartic, ki jih uporabljamo, nas bo obvarovalo pred tem, da bi nam jih zlorabili, preudarna poraba pa pred tem, da kartice ne »zlorabimo« sami.