Slovenija
Komentar
Sporočila
Novice/Članki
Indeksi
Statistika
Svet
Komentar
Tuji indeksi
Novice/news

   

DRŽI BORZNE TRGE VISOKO ZGOLJ MONETARNA EKSPANZIJA?

   



Borze v Evropi in ZDA so še naprej v bikovskem razpoloženju. Številni ugledni investitorji in dolgoletni udeleženci borznih trgov so v zadnjih nekaj mesecih izrazili skrb nad visokimi tečaji delnic. Pri tem so se, in se še sklicujejo na visoke vrednosti razmerij cena/dobiček, ki je splošni barometer podcenjenosti ali precenjenosti delnic. Trenutno naj bi bile delnice glede na zgodovinska povprečja precenjene.

Vendar so to zgolj povprečja. Vemo, da obstajajo številni primeri iz zgodovine, ko so bile delnice kar precej časa prevrednotene, kot na primer v 90-tih letih. Če bi se borzni vlagatelj striktno držal povprečij in bi že ob najmanjši prekoračitvi povprečnega razmerja P/E delnice prodal, bi zamudil marsikateri borzni rally. Vemo pa, da se v biku da zaslužiti precej.

Dolgost borznega bika in njegova žilavost je odvisna od monetarne politike. Sedaj lahko rečemo, da sta tako FED na oni strani Atlantika kot ECB na tej strani luže naravnana ekspanzivno. Ne le z nizkimi obrestnimi merami, temveč tudi z nakupi dolžniških papirjev na prostem trgu, kar pomeni v bistvu ohlapnost na kvadrat.

Vendar pri vsej tej ekspanziji borzni vlagatelj ne bi smel prezreti gibanje monetarnih agregatov M1 in M2 ter odziva borznih tečajev na njuno gibanje. Obstaja povsem očitna korelacija med M2 denarno maso in gibanjem ameriških delnic, kar sem bolj podrobno opisal v svoji knjigi Napovedi borznega investitorja. Močna pozitivna vzročnost je vidna tudi sedaj. Podatki kažejo, da je ameriška monetarna politika bolj stabilna, saj se M1 in M2 v zadnjih dveh letih vztrajno povečujeta. Zaradi tega so tudi borzni tečaji bolj stabilni kot pri evropskih borznih indeksih. Tako je od maja 2012 do aprila 2014 M2 narasel iz 9800 na 11200 milijard dolarjev (vir.www.federalreserve.gov).

Če se na ameriško centralno banko lahko dokaj zanesemo, pa to ne velja za evropsko centralno banko. Tu gibanje denarnih agregatov ni tako stabilno kot v ameriškem primeru. Od leta 2012 do prvega četrtletja 2014 se je M2 v bistvu celo znižal iz 3882 na 3770 milijard evrov. Seveda oscilacija in nestabilno gibanje denarne mase vplivata tudi na negotovo dogajanje na borznem parketu. Po mojih izsledkih v knjigi Napovedi borznega investitorja, naj monetarna politika v Evropi ne bi bila tako odločilna za delnice kot v Ameriki. Na starem kontinentu naj bi glavno vlogo igrala konjunktura oziroma gospodarsko stanje. Stabilna gospodarska rast bi borzne indekse zagotovo pognala še bolj kvišku in šele potem bi na evropskih borznih trgih videli pravega borznega bika.

Gospodarska rast v Evropi pa je vse prej kot gotova stvar. Prav tako nadaljevanje ekspanzivne monetarne politike v ZDA ni gotova stvar. Oba bistvena faktorja, ki določata borzno rast na obeh celinah se torej slabšata, ali sta v bistvu precej negotova. Tega bi se moral zavedati vsak investitor in posebej veliko pozornost namenjati fundamentu posameznih podjetij in ne le gospodarstvu, ali državi nasploh.

Kakorkoli, vprašanje prenekaterega investitorja je, kako dolgo bo borza še rasla. Na podlagi povedanega sta najverjetnejša dva odgovora. V primeru dobre gospodarske kondicije v Evropi in ZDA lahko vidimo še nadaljevanje borznega bika, celo izjemne moči. V primeru deflacijskih in depresivnih trendov v Evropi in plazeče gospodarske rasti v ZDA pa je mogoč popravek za 10 ali več odstotkov. Sedanji odzivi borznega trga na denarne agregate kažejo, da tiskanje denarja ne poriva tečajev več bistveno. Nov zagon lahko dobijo le z gospodarsko ekspanzijo. Slednja v tem trenutku šteje več kot sam denar.

Ob tem treba opozoriti še na visoko raven kreditov, ki so sedaj porabljeni za nakup delnic. Ti presegajo celo stanje iz leta 2007, ko je bila kreditna aktivnost na finančnih trgih zelo visoka. Zgodilo se je v nekem manjšem okraju, ko so neko žensko, ki je živela na veliki nogi na sodišču zaslišali zaradi nepravočasnega plačevanja položnic. Sodnik jo je vprašal: »Toda gospa, ali pri vaši dobri plači res ne morete živeti v skladu z vašimi prihodki?« »Ne,« je odvrnila, »vse kar lahko storim je, da živim v okviru svojega bančnega limita.«

Enak problem vlada tudi na finančnih trgih. Visok limiti na trgovalnih borznih računih pa so v tem trenutku skrita tempirana bomba.

AKTUALNO: Turkovic Zlatko, univ.dipl.oec

Finančni analitik na portalu www.zlatkoturkovic.com in

sodelujoči kolumnist na kanadskem portalu www.suite101.com

05.06.2014     (vir: Soleco d.o.o., spletna stran avtorja: www.zlatkoturkovic.com)         


Arhiv komentarjev:
05.06.2014  DRŽI BORZNE TRGE VISOKO ZGOLJ MONETARNA EKSPANZIJA?
26.05.2014  KAKO ZANESLJIVA SO LETNA POROČILA PODJETIJ NA BORZI?
07.05.2014  BORZNI BIK NA TUJIH BORZAH V ZNAKU PREVZEMOV PODJETIJ.
16.04.2014  BORZNI TRGI BOLJ POTREBUJEJO KONJUNKTURO KOT NIZKE OBRESTI.
03.04.2014  TUDI BREZ KRIZE V UKRAJINI SMO V BORZNEM BIKU
12.03.2014  KRIZA V UKRAJINI BO VERJETNO SPREMENILA RAZMERE NA BORZAH.
26.02.2014  RAST DELNIŠKIH TRGOV: ŠE TRI LETA, ALI TRI MESECE?
05.02.2014  DO KOD LAHKO PADEJO BORZNI TRGI?
22.01.2014  VELIKA ROTACIJA NA SVETOVNIH BORZAH
08.01.2014  KAJ V TEM TRENUTKU ŠTEJE NA BORZI: RAZPOLOŽENJE ALI LIKVIDNOST?

  1/36   Naprej >>

 


portal forumi novice portal+novice www

Portal mojdenar.com upravlja podjetje Mojdenar IT d.o.o., Parmova 14, 1000 Lj, telefon 01 430-22-10
Pišite nam na elektronski naslov info@mojdenar.com
Vprašanja, odmevi, komentarji - Forum o portalu
© 2001 mojdenar.com - vse pravice pridržane.
Pogoji, pod katerimi vam je servis na voljo.
Politika piškotkov
Stran je bila generirana: 30.9.2014 ob 11:45:0