|
Na finančnih trgih v Ameriki in Evropi smo v minulih tednih videli popravek tečajev delnic. Medtem, ko je bil padec na razvitih trgih približno desetodstoten pa je precej bolj nestabilno stanje na azijskih borzah. Izjema je Japonska, ki po običaju ubira svoja pota borznih gibanj, neodvisno od svetovne politike, obrestnih mer in konjunkture. Če vzamemo omenjene tri faktorje za ključne pri ocenjevanju bodočih borznih gibanj se vlagatelji sedaj sprašujejo kakšen je njihov predznak? Enkrat je videti pozitiven, tako kot pred nekaj meseci ko smo bili priče strmemu odboju na delniških trgih. Zadnje tedne so se ti faktorji potem izkazali za bolj nestabilne, zaradi zaostrovanja med ZDA in Kitajsko, zvišanju obresti po katerih Zvezne rezerve posojajo denar ameriškim bankam in spoznanj, da je konjunktura v bistvu odvisna od dolivanja denarja v gospodarstvo. Cene na borzah so tako padle.
No, na borzah je vselej treba računati s presenečenji, subjektivizmom in nihajočimi dnevnimi novicami sicer to ne bi bila borza, temveč predvidljivi oder na katerem bi vsi pridobivali.
Večina ekonomskih analiz se vrti okoli obrestnih mer, ki še nadalje ostajajo na rekordno nizkih ravneh; kar daje videz, da je likvidnost izjemno pozitivna. V resnici pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da veliko tega svežega denarja posrkajo izdaje obveznic s strani podjetij in držav ter novo izdanih delnic s strani bank – do sedaj predvsem ameriških. Treba je reči, da je faktor likvidnost najbolj zadovoljiv v ZDA, kjer je bilo gospodarstvo jeseni 2008 deležno obsežnih državnih pomoči in tudi kreditov ameriške centralne banke.
Po drugi strani pa je za evropske finančne razmere značilna slabša likvidnost, po drugi strani pa ugodna fundamentalna ovrednotenost nekaterih delnic. Obstajajo papirji pri katerih je razmerje cena/dobiček krepko nižje kot pred leti. Na nemški borzi obstajajo podjetja, ki so imela pred leti to razmerje enako 30 medtem, ko je danes ta količnik 12 ali manj.
Če je lahko dobiček negotov parameter, ki lahko zaradi sedanje recesije pri nekaterih podjetjih zraste ali pade pa o podcenjenosti nekaterih evropskih delnic govori tudi razmerje med borzno ceno in knjigovodsko vrednostjo. Če je bilo pred časom skoraj nemogoče najti papir, ki bi kotirali pod knjigovodsko vrednostjo ali približno v tej višini, pa je danes takšnih delnic več. Niso pa vse poceni. Pri mnogih so nekatere bilančne postavke prevrednotene.
Strinjal bi se z borznikom Gottfriedom Hellerjem, enim od direktorjev svetovalnega podjetja Fiduka in dolgoletnega poslovnega partnerja legendarnega Andreeja Kostolanyja. Dejal je, da je sedaj bolj čas za selektiven izbor papirjev kot pa za kupovanje povprek. Da je čas, ko je treba pogledati fundamentalne kazalce. In da je čas, ko je, po mojem mnenju, v roke, zopet vredno, vzeti Benjamina Grahama.
AKTUALNO:
- Literatura: http://www.zlatkoturkovic.com/index.php?viewPage=knjige
- www.zlatkoturkovic.com
|
|
