Sama beseda zavarovanje etimološko pomeni varnost pred določenim dogodkom ali dejstvom. Torej zavarovati določeno premoženje praktično pomeni varovati ga pred različnimi riziki (nevarnostmi). Človek je zaradi varovanja svojega premoženja in samega sebe, skozi čas razvijal najrazličnejše oblike ukrepov, ki so ga varovali pred različnimi dogodki, kateri so lahko imeli za posledico nastanek škode. Logično je iz tega sklepati, da je bila oblika oz. način varovanja pred morebitno škodo odvisna od vrste nevarnosti, pred katero se je hotel zavarovati. Tako so posledično z nastankom novih oblik nevarnosti nastajale vedno nove, ustrezne oblike varovanja pred le temi.

Od prvotnih oblik samozaščite, ki jo je organiziral vsak posameznik za svojo družino, je skladno z razvojem postala skrb za varstvo pred različnimi nevarnostmi stvar širše skupnosti. V okviru le te, se je ne le povečala zaščita vseh v zavarovalni združbi, ampak je tudi posameznik lahko več prispeval k organizaciji lastne zaščite. Te zavarovalne združbe posameznikov so se razvile v obliki skupnosti za vzajemno zavarovanje.